Dr. Karol Grossmann, pionir slovenskega filma, se je rodil v Drakovcih kot prvi sin lokalnega zemljiškega veleposestnika. V Gradcu je študiral pravo in leta 1901 odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljutomeru. Sprva je stanoval v hiši nekdanje Okrajne posojilnice, leta 1910 pa se je preselili v novo hišo na Glavnem trgu v Ljutomeru.

Karol Grossmann je bil razgledan in izobražen človek, ukvarjal se je z literaturo, gledališčem, prevajanjem in predavanji. Bil je pobudnik in investitor v mnogih lokalnih gospodarskih projektih ter zelo aktiven podpornik slovenstva v družabnem življenju takratnega Ljutomera. V prvem desetletju dvajsetega stoletja sta ga posebej pritegnila fotografija in film. V nemškem Dresdnu si je nabavil »laterno magico« za predvajanje diapozitivov in filmov, več fotoaparatov in amatersko 17,5-milimetrsko filmsko kamero. Leta 1905/6 je posnel prve slovenske filme: “Odhod od maše v Ljutomeru“, “Sejem v Ljutomeru“ in “Na domačem vrtu“. Prva dva sta oživljeni fotografiji, kar je temeljna značilnost pionirskega obdobja zgodovine filma. V tretjem, ki prikazuje ženo Matildo z dojenčkom v naročju ter hčerki Drago in Boženo, ki tekata od vrtnega paviljona proti kameri, pa je v enem statičnem kadru razkril »lestvico planov«. Gibanje deklet kaže na raziskovanje izraznih možnosti medija in je značilno že za novo obdobje filmske zgodovine. Deset let po iznajdbi novega medija tako Slovenci po zaslugi Karola Grossmanna nismo prav nič zaostajali za drugimi velikimi narodi. Svoj drugi film “Sejem v Ljutomeru“ je posnel v središču mesta, kjer je tudi center filmskega dogajanja na Grossmannovem festivalu.

Po pričevanju dr. Božene Grosman in dr. Vladimirja Grosmana je leta 1915 v očetovi hiši v Ljutomeru nekaj mesecev stanoval artilerijski podoficir Fritz Lang (1890-1976), poznejši slavni filmski režiser, ki ga poznamo po filmih “Metropolis“, “Nibelungi“, “Žena na mesecu“, “M.“, “Testament dr. Mabuseja“, “Lov na človeka“, “Ministrstvo strahu“, “Ženska v izložbi“, “Ko mesto spi“, “Tisoč oči dr. Mabuseja“.... Udeleževal se je družinskih praznikov in veliko časa prebil v knjižnici njunega očeta. Spominjata se tudi, da je kiparil v bližnji lončarski delavnici, kar dokumentira tudi spominska fotografija, ki jo je Lang Grossmannovim poslal leta 1916. Družinska legenda se je spremenila v stvarnost, ko sta leta 1984 dr. Meta Grosman in dr. Jure Mikuž na podstrehi Grosmannove hiše v Ljutomeru odkrila dve vazi iz terakote in dve poprsji, ki so dobro vidni na že omenjeni fotografiji. Skulpture so edino ohranjeno umetniško delo iz Langovega predfilmskega obdobja. Kot velik ljubitelj posnetih podob in poznavalec takratne filmske tehnike tako ni izključeno, da je Grossmann vsaj delno vplival tudi na ustvarjalno pot enega največjih režiserjev zlate dobe filma.