Na jubilejni deseti ediciji festivala se bomo s častnim hudim mačkom za življenjsko delo poklonili srbskemu režiserju in scenaristu Đorđetu Kadijeviću, avtorju številnih nepozabnih filmskih mojstrovin in pionirju fantastičnega filma na področju bivše Jugoslavije. Med filmske velikane se je vpisal že s prvencem, mračno vojno dramo Praznik, ljubitelji fantastike pa ga najbolj poznajo po kultnem TV filmu Vešča (Leptirica), prvi jugoslovanski grozljivki. Je tudi likovni kritik, esejist, publicist in umetnostni teoretik.

Đorđe Kadijević je rojen leta 1933 v Šibeniku. Po izobrazbi je umetnostni zgodovinar, s filmom pa se je začel ukvarjati v poznih šestdesetih letih. Nase je opozoril že z antologijskim prvencem Praznik (1967), večplastno mojstrovino, umeščeno v čas druge svetovne vojne. Z vojno tematiko se je ukvarjal tudi v naslednjih filmih Pohod (1967), Žarki (1970) in Polkovnikova žena (Pukovnikovica, 1972). Kmalu je začel delati tudi za televizijo, kjer je najprej posnel viteško dramo Čudež (Čudo, 1971), potem pa je leta 1973 ustvaril tri prelomne fantastične filme za serijo Zgodbe skrivnosti in domišljije (Priče tajanstva i mašte): poleg Vešče, ki je ob predvajanju naletela na nesluten odziv (nekega gledalca je dobesedno prestrašila do smrti, kar je sprožilo javne kritike), sta to bili še mračna gotska romanca Deviška glasba (Devičanska svirka) in strašljiva metafizična fantastika Varovanec (Štićenik). Delo na televiziji je nadaljeval z nizom odličnih filmov, kot sta Prisega (Zakletva, 1974) in Karađorđeva smrt (1983), ter nagrajeno serijo Vuk Karadžić (1987-1988). K filmu se je vrnil leta 1990 z razkošno gotsko grozljivko Sveti kraj (Sveto mesto).

V sklopu izbrane retrospektive njegovih filmov bomo prikazali Čudež, Veščo, Varovanca in Sveti kraj.