Zoran Smiljanić je začel objavljati stripe v 80. in 90. letih letih prejšnjega stoletja v slovenskih in jugoslovanskih časopisih in revijah: Naprej, Gorenjski Glas, Vidici, Yu-strip magazin, Pavliha, Delo, Problemi, Katedra in Mladina. Ilustriral in oblikoval je filmske plakate, storyboarde, ovitke zgoščenk, leposlovne in strokovne knjige, zaščitne znake, maskote, otroške publikacije in karikature. Sodeloval je pri številnih revijah in publikacijah, kot so Republika, Primorske novice, Oskar, PC & mediji, Escape, Premiera, Boni, Bukla, Kinotečnik in Ekran, kjer je od leta 2009 tudi član uredništva.
V letih od 1987 do 1999 je v reviji Mladina skupno objavil okoli 800 strani stripa, pod psevdonimom Vittorio de la Croce. Sodi v t.i. tretjo generacijo slovenskih strip avtorjev, ki se je pod urednikovanjem Iva Štandekerja kalila v Mladini. Njegovi stripi tega obdobja so politično angažirani, eksplicitni in vsebinsko provokativni izdelki, ki snov črpajo iz slovenske sedanjosti in bližnje preteklosti. Leta 1999/2000 so večino njegovih stripov natisnili v štirih samostojnih stripovskih albumih. V letih 2006-2016 je v petih delih izdal Meksikajnarje, izjemno ambiciozno in epsko sago o slovenskih prostovoljcih, ki so se v letih 1864-1867 v Mehiki borili za cesarja Maksimilijana, brata Franca Jožefa.
G. Smiljanić je tudi filmofil, ki filmski jezik s pridom uporablja v svojih stripih. O filmu je napisal tri knjige, redno objavlja številne recenzije, kritike in članke. Legendarni stripar Darko Macan je nekoč celo dejal, »da je Smiljanić verjetno najboljši scenarist za dolge zgodbe na področju bivše Jugoslavije«.
