Nagrajenci 3. Grossmannovega festivala fantastike in stripa so Darko Perović in Danilo Milošev - Wostok, ki sta oba prejela častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti, Marko Vidojković, ki je prejel častnega hudega mačka za izreden prispevek k fantastični književnosti in Marko Fančović, ki je prejel častnega hudega mačka za življenjsko delo na področju stripa in fantastike.
DARKO PEROVIĆ
Darko Perović letos obeležuje štiri desetletja stripovskega ustvarjanja, odkar je pričel svoje prve stripe objavljati v jugoslovanskih stripovskih revijah. Skorajda ni bilo publikacije, v kateri se ni pojavilo njegovo delo. Preden se je zaradi krute bratomorne vojne v SFRJ preselil v Španijo, kjer je začel sodelovati s scenaristom Enriquejem Abulijem, je jugoslovanski prostor zaznamoval z izjemnimi deli, kot sta njegov prvi celovečerni strip Brek, ki je bralce osvojil z izjemno filmsko montažo in podvodna grozljivka Globoko in hladno, kjer je že nakazal bolj fino linijo, ki se je je držal v kasnejših letih in desetletjih. Njegov prepoznaven slog, prefinjeno kadriranje in smisel za pripoved so ga leta 1997 privedli tudi do sodelovanja z največjo italijansko založniško hišo Sergio Bonelli Editore, za katero je začel risati Magični veter po scenariju slavnega italijanskega pisca Gianfranca Manfredija. Svoje delo je nadaljeval tudi pri francoskih velikanih, kot sta založbi Delcourt in Soleil. Njegove kvalitete so prepoznali že leta 1987, ko je za strip Brek prejel Poletovo nagrado za najboljši strip. Tudi Grossmannov festival fantastike in stripa je njegov izjemni opus, kvalitetno upodobljene zgodbe in pečat, ki ga je pustil pri svojih zanamcih, prepoznal kot izreden prispevek k stripovski umetnosti.
DANILO MILOŠEV – WOSTOK
Danilo Milošev – Wostok se od nekdaj sprehaja po robu alternativne in mainstreamovske umetnosti. Njegova dela, ki temeljijo na principu naredi-sam, so s prepoznavnim pristopom in neusmiljeno direktnostjo še posebej zaznamovala začetke nekomercialnega stripa na prostoru nekdanje Jugoslavije in svoj sloves držijo še danes. S svojimi stripi v stilu panonskega nadrealizma je pogosto lajšal težke dni ljudem, ki so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja znašli blizu vojne vihre, saj jim je s pretiranim absurdom dokazoval, da vendar ni tako hudo, kot se morda zdi, predvsem pa jim je pokazal možnost drugačne perspektive. Stripar, ki ga marsikdo ne pozna po rojstnem imenu, je objavljal v revijah po celem zahodnem svetu od ZDA, Velike Britanije, Italije, Nizozemske, Francije, Belgije, pa vse do Makedonije. Objavljal pa je tudi v domačih periodičnih publikacijah, kot so Danas, Vreme, Politika in Književna reč. Poleg tega se ukvarja tudi s slikarstvom, glasbo in filmi, vendar njegovo stripovsko delo zaradi tega ne peša, pravzaprav ga dopolnjuje in mu daje možnost raziskovanja mej stripovskega medija in njegove stvaritve dela nezamenljive, zaradi česar si je zaslužil, da mu tudi na Grossmannovem festivalu fantastike in stripa podelimo zasluženo nagrado za izreden prispevek k stripovski umetnosti.
MARKO VIDOJKOVIĆ
Marko Vidojković je pisatelj, družbeni aktivist, novinar, voditelj in glasbenik. Je borec za človekove pravice, ki je za ideal družbene solidarnosti brezpogojno pripravljen tudi na lastno žrtvovanje. Je tudi časten član društva slovenskih pisateljev.
Satirični alternativni zgodovinski multiverzum romana »Res vam hvala« je močno odmeval v večjem delu ex-Jugoslavije in si zaslužil, kar je še vedno redkost, celo ločene izdaje v vsaki od republik. Vidojkovićevo pristno literarno zgražanje nad tem, v kar smo se spremenili, kot vsa prava utopična literatura ni niti naivno niti brez ironije, ko gre za prikaz domnevno popolnega alternativnega sveta, ki vendarle temelji na nevidnem nasilju, vsebuje predstavitev številnih možnosti, ki so ostale zgodovinsko neizkoriščene. Načeloma je nežanrski pisatelj posegel po znanstveni fantastiki ne le kot po orodju, temveč z globokim razumevanjem njenega jedra.
Nagrado za izreden prispevek k fantastični književnosti dodeljujemo Marku Vidojkoviću.
MARKO FANČOVIĆ
Pisatelj, prevajalec, novinar, stripar, kritik in predavatelj Marko Fančović je legenda regionalnega fandoma ter velik prijatelj in en od najljubših obrazov našega festivala že od prvega predavanja o Moebiusu, s katerim smo pred štirimi leti uradno začeli program našega simpozija.
Fančović je objavljal v Siriusu, Alefu, Futuri, UBIQ, Emitorju, Parseku, Siriusu B, Monolitu, Tamnem Vilajetu, Večernjem listu, Nacionalu, Kliku, Inverziji ter v številnih antologijah, kot sta antologija Festivala fantastične književnosti in Istrakon. Je pisatelj številnih novel in kratkih zgodb, med katerimi so najbolj znane "Slike vremena“, „Brain Salad Surgery“, „Kraljevska krv“, „Kraljičina elegija“, „Jablanar“, „Ljubav i smrt“, „Timeo Danaos“ in „Ciganska svadba“.
Nič manj pomembno ni njegovo prevajalsko delo, ki je domačim bralcem desetletja približalo velikane, kot so Dick, Bester, Howard, Pratchett, Gaiman, Powers, Burgess, Poe, Stross, Lovecraft, Heinlein, Zelazny, Adams, Vonnegut, Elliot, Davis, Huxley in drugi.
S svojim celovitim predanim delom na področju spekulativne fikcije in stripa si je Marko prislužil status žive enciklopedije popularne kulture in prvinskega promotorja žanrov, ki so predolgo veljali za vejo trivialne literature.
Kot zgodovinar in teoretik je prispeval na še vedno redko področje stripovskega raziskovanja predvsem s članki v reviji Kvadrat, v katerih je izražal posebno naklonjenost francosko-belgijski šoli in avantgardi, ter kot neutrudni predavatelj na številnih konvencijah in načitan novinar postal tudi referenca za filmske in literarne vesterne ter klasični Hollywood.
Zaradi vsega naštetega, pa tudi zaradi brezrezervne podpore, ki jo že od prvega dne dalje nudi našemu festivalu, letos Marku Fančoviću podeljujemo častni hudi maček za življenjsko delo na področju stripa in fantastike.
