Alternativno zgodovino kot književni in filmski fenomen – za katerega se koristijo tudi nazivi ukronija, kontrafaktični modeli, alozgodovina, parazgodovina, alternativni svet, alternativno vesolje, včasih pa samo “what if” (kaj če – sintagma, ki kaže na temeljno obeleženost s hipotetičnimi predpostavkami) – bi lahko definirali kot prikaz sveta, oblikovan s predpostavkami o njegovem možnem vzročno-posledičnem razvoju v skladu s hipotetičnimi alteracijami znane zgodovine.
Posamezna alteracija, točka, v kateri fikcijska pripoved divergira od historiografsko overjene preteklosti, da bi se razvila v celovito alternativno (fikcijsko) zgodovino neke skupnosti ali sveta, se v anglofoni teoretski tradiciji občasno imenuje točka Jonbar, točka neksus ali točka divergence ter podrazumeva ključno, implicitno ali eksplicitno bifurkacijo v času. Točka divergence obenem tudi čuva specifičen romaneskni ali filmski suspenz alternativne zgodovine – omogoča napetost glede izida zgodbe, ki je skrenila z »naše časovne linije«. Okoli točke divergence, ki jo lahko povežemo z Lukácsevim pojmom trenutka (Augenblick), se gradi večje število naratoloških poskusov opisa tistega, kar se tradicionalno pojmuje kot eno od oblik, modusov, podžanrov, tem ali motivov znanstvene fantastike.
Karen Hellekson v pomembni študiji The Alternate History: Refiguring Historical Time razlikuje tri oblike alternativne zgodovine, glede na zvezo s trenutkom ločitve sveta fikcionalne pripovedke od tistega, ki je kreiran z uradnimi historiografijami. Prva oblika je neksus pripoved – alternativna zgodovina, ki se osredotoča na zgodovinske trenutke, percipirane kot prelomne, kot so bitke ali umori, in v kateri se dogaja nekaj, kar spremeni znani izid teh dogodkov. Druga oblika je »prava« alternativna zgodovina, ki se odvija dalj časa po spremembah v točki neksus, s tem, da so spremembe povzročile radikalno spremenjen fikcionalni svet v odnosu do tistega, ki je znan iz t.i. resnične zgodovine. Za tretjo obliko, zgodbo o paralelnih svetovih z več istočasno soobstoječih alternativnih zgodovin, ki jo ponekod imenujejo tudi multiverzumsko, je značilno, da vsaj nekateri od prikazanih svetov nosi obeležja naše sodobnosti.
Darko Suvin alternativne zgodovine zajema s svojo definicijo znanstvene fantastike, kjer trdi, da utopija kot verbalna konstrukcija temelji na očaranosti, ki raste iz alternativnozgodovinskih predpostavk. Po tej definiciji alternativna zgodovina postane idealna matrica vse znanstvene fantastike. Alternativna zgodovina se nedvomno mora proučevati kot izraz utopijske književnosti (znotraj katere je inkorporirana tudi distopija oz. antiutopija), saj utopizem ni zgolj ena od tem ali motiviv znanstvene fantastike, pač pa fundament njene pripovedne dinamike.
