Potem ko ga državni tožilec Wenk zaustavi v Dr. Mabuseju, igralcu (Dr. Mabuse, der Spieler, 1922), se zlobnež vrne v drugem delu serije, kjer Fritz Lang ponovno slika propadanje nemške družbe, plena nakan neusmiljenega kriminalca, ki uporablja moč hipnoze za podrejanje uma nemočnih žrtev svoji volji.
Film, v katerem nekateri vidijo alegorično upodobitev vzpona nacionalsocializma, je bil v Hitlerjevi Nemčiji prepovedan. Kmalu zatem se je Lang odselil, najprej v Francijo, potem pa v ZDA, kjer je nadaljeval svojo kariero uspešnega filmskega ustvarjalca. Tretji del v seriji o Mabuseju, Tisoč oči dr. Mabuseja (Die 1000 Augen des Dr. Mabuse), je bil tudi Langov zadnji, posnet po njegovi vrnitvi v Nemčijo.
Za predstavitev Oporoke dr. Mabuseja na letošnji ediciji Grossmannovega festivala imamo dober razlog. Ne gre le za edinstven triler, ki meji na temačen fantazijski film, z zlobnim veleumom kot glavnim likom, temveč tudi za klasično delo priznanega režiserja, zato je seveda dobrodošla programska dopolnitev našega festivala, posvečenega žanrskemu filmu. Redka priložnost za ogled Oporoke dr. Mabuseja na velikem platnu je že sama po sebi razlog za slavje, a to še ni vse. Grossmannov festival je od svojega začetka tesno povezan, po imenu in po duhu, z dediščino dr. Karola Grossmanna, pionirja slovenske kinematografije, ki je svoj prvi film, Odhod od maše v Ljutomeru, posnel leta 1905, pred stodvajsetimi leti. Nato pa sta se desetletje kasneje, leta 1915, med 1. svetovno vojno, dr. Grossmann in Fritz Lang spoznala prav tukaj, v Ljutomeru. Dejansko je mladi Fritz Lang, tedaj podoficir v vojski Avstro-Ogrske monarhije, v hiši dr. Grossmanna nekaj mesecev tudi bival. Zelo smo hvaležni našemu partnerju, Goethe-Institutu Ljubljana, ki je omogočil predvajanje Oporoke dr. Mabuseja, da lahko na ta način obeležimo obe med seboj povezani obletnici, ki ju letos praznujemo.
