Od leta 2010 je Grossmannov festival fantastičnega filma in vina član Méliès International Festivals Federation (MIFF).
Festival smo lansirali leta 2005 ob stoletnici slovenske kinematografije v Ljutomeru, kraju, kjer so nastali prvi metri slovenskega filma izpod roke dr. Karola Grossmanna. Na pobudo Filmske prakse PLAN 9, Prleške razvojne agencije ter s pomočjo evropskih strukturnih skladov smo tega leta priredili enega prvih mednarodnih filmskih festivalov pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Ob izbranem in nekonvencionalnem filmskem programu je bila od samih začetkov na festivalu prisotna tudi večina avtorjev prikazanih filmov, kar je za slovenske razmere skoraj nepredstavljivo. To tradicijo smo več kot uspešno nadaljevali, nadgrajevali program in spremljevalne dejavnosti ter sčasoma postali eden najzanimivejših filmskih dogodkov v tem delu Evrope. Z nepogrešljivim konceptualnim dodatkom vina, po katerem Prlekija pač najbolj slovi, pa že tradicionalno odpiramo popolnoma nove horizonte gastronomsko-filmskih užitkov vsem našim obiskovalcem.
Spremljevalni program festivala nudi številne vinske degustacije, umetniške razstave, koncerte, delavnice, okrogle mize in tradicionalni zaključni množični dogodek (Zombi parada 2009, Pohod pošasti 2010, Ples vampirjev 2011, Parada propada 2012, Zombi parada 2013, Zombi četvorka 2014).
Toda glavna jed vseeno ostaja čisto poseben filmski program, namenjen pravim filmskim ljubiteljem, entuziastom brez predsodkov ter tistim, ki so pripravljeni eksperimentirati z mejami dobrega okusa in morale. V našem fokusu bodo torej še naprej fantastični, grozljivi, divji in kultni filmi, ki predstavljajo presežke ustaljenih žanrskih obrazcev. Naš namen je, da bi vsaj delno povrnili nevarnost in drznost sodobni kinematografiji, ki s svojo mlačnostjo, politično korektnostjo in željo po vsesplošnem ugajanju vse bolj izgublja svoj nekdanji ugled, vpliv, kreativnost ter s tem tudi gledanost.
Po drugi strani pa želimo opozoriti na dejstvo, da je žanrski film po svoji eksploatacijski naravi idealen za območje domače filmske produkcije, ki se zaradi geografske omejenosti ne bo nikoli mogla otresti nizkoproračunskega predznaka. Žanrskemu filmu namreč uspeva ravno to - znotraj ustaljenih obrazcev, ki so prijazni tako do gledalca kot proračuna filma, prikazovati vizualno in vsebinsko privlačne in dostopne zgodbe, subverzivnejšim žanrskim avtorjem pa celo ustvarjati večne filmske kulte. Ti tudi krojijo filmsko zgodovino, a to ponavadi niso komercialne uspešnice ali filmi, ki si jih lahko ogledate v bližnjem multipleksu. To so drzni in nevarno kreativni filmi, nastali v krvavem potu navdihnjenih posameznikov, ki jih njihov čas ponavadi zavrača, saj poleg kršenja in preseganja estetskih tabujev prinašajo tudi vedno nelagodno, a nujno družbeno samorefleksijo. Ravno zato so tako pomembni, potrebni nege, spodbud in promocije, še posebej v okoljih z majhnimi filmskimi trgi, ki se zlahka ujamejo v past snobovskega artizma ali brezumne komercializacije.
Grossmannov festival je posvečen tej tišji, a nevarnejši in neskončno zabavnejši plati kinematografije, ki se ne boji ekscesov, politične nekorektnosti in preseganja tabujev. A za njeno polno razumevanje si je treba vzeti čas, se prepustiti adrenalinskim šokom ter oborožiti s skrajnim smislom za humor. Ob kozarcu dobrega vina je to še toliko lažje…
